Sinhronizacija ali podnapisi?

Danes si televizijskega programa skorajda ne moremo predstavljati brez tujih kanalov, pri katerih so podnapisi skoraj nujni. Našim najmlajšim je na voljo tudi vedno več sinhroniziranih risank. Kje so razlike ter kako potekata priprava filmskih podnapisov in sinhronizacija?

Pri pripravi filmskih podnapisov gre za prevajanje besedila, ki ga govorijo nastopajoči v televizijskem prispevku, pa naj bo to film, dokumentarna oddaja, pogovorna oddaja ali kaj drugega. Pri prevajanju filmov sodelujejo strokovni sodelavci, ki morajo dobro poznati jezik nastopajočih. Pri tem pogosto ne gre le za knjižni pogovorni jezik, ampak tudi za specifične fraze in izraze, ki jih je včasih nemogoče prevesti in za katere je potrebno najti ustrezno zamenjavo. Prevajanje podnapisov za filme je torej veščina, ki jo kakovostno obvladajo le strokovno podkovani prevajalci z mnogo izkušnjami in znanjem tujih jezikov.

Pri sinhronizaciji pa originalne glasove v TV prispevkih zamenjajo glasovi v domačem jeziku. V Sloveniji je vedno bolj pogosta sinhronizacija risank tudi v kinematografih. Sinhronizacija poteka v snemalnih studiih, pred njeno izvedbo pa je najprej potrebno preučiti posamezne glasove in naglase ter besedilo seveda prevesti. V Sloveniji je še posebej pri risankah značilno, da glasove za sinhronizacijo »posodijo« znani Slovenci iz sveta zabave in filma. V zadnjem delu risanega filma Smrkci so svoje glasove za sinhronizacijo posneli Janez HočevarRifle, Klemen Slakonja, Kataya Ajster, Tjaša Železnik, Jure Longyka, Jernej Kuntner in drugi.

Komentarji so onemogočeni.