PREVAJANJE

Kaj pravzaprav počne vodja prevajalskih projektov?

AdriatIQa — Tue, 21 Mar 2017 11:40:53 +0000

Ko boste naslednjič sodelovali s prevajalsko agencijo, boste zagotovo veliko v stiku z vodjo prevajalskih projektov, ki vam ga bodo dodelili. Kaj pa ta oseba pravzaprav počne? Hja, vodi projekte (kot pove že sam njegov naziv) – večini ljudi, ki pa nimajo izkušenj z delom v prevajalski agenciji ali sodelovanjem s prevajalskim podjetjem, pa to še vedno ne pove nič konkretnega. Ste za to, da enkrat za vselej razjasnimo, kaj počne vodja projektov v prevajalski agenciji? Če nič drugega, bo to vam in vašemu podjetju zagotovo olajšalo naslednji stik s prevajalsko agencijo…

Zmotno mnenje o vlogah vodje projektov

O vlogi vodje projektov v prevajalski agenciji se pogosto pojavljajo zmotna mnenja (sploh med tistimi, ki dela v prevajalski agenciji ne poznajo ali pa ga poznajo le površno); vodje projektov naj bi namreč bili le administrativni delavci, ki dan za dnem opravljajo rutinsko delo z veliko prelaganja papirjev in »čvekanja« po telefonu … Temu pa seveda v resnici še zdaleč ni tako!

Ena izmed ključnih vlog v prevajalski agenciji

Vodja prevajalskih projektov načrtuje, organizira in usmerja delo na določenem projektu. Brez njega se projekta enostavno ne da izpeljati, saj poskrbi, da se projekt izvede v dogovorjenem časovnem okviru, z razpoložljivimi resursi, ki najbolj ustrezajo področju prevajanja. Pri tem seveda odgovarja tudi za kakovost opravljenega dela – tako naročnikom kot tudi vodstvu prevajalske agencije. Še vedno menite, da je to preprosta vloga? Mi vemo, da ni …

Vezni člen med naročniki in izvajalci

Eden najpomembnejših aspektov dela vodje projektov je povezovanje naročnikov in izvajalcev storitev prevoda, kot so prevajalci, pregledovalci, lektorji, oblikovalci in drugi kadri, ki sodelujejo v različnih fazah projekta. Vodja projektov je tisti, ki skrbi za zadovoljstvo naročnikov, to pa je v praksi mogoče doseči pravzaprav na en sam način: z ustreznim prenašanjem naročnikovih želja izvajalcem projekta in učinkovito koordinacijo projekta, ki vodi do uspešno zastavljenega cilja – kakovostnega prevoda v dogovorjeni obliki in dogovorjenem roku.

Ali vodje projektov tudi sami prevajajo?

Ne, to je vloga prevajalcev; je pa res, da vodje projektov sodelujejo pri vmesnem in končnem pregledu prevodov ter poskrbijo, da so prevajalci in pregledovalci kakovostno opravili svoje delo in da je prevod v skladu z naročnikovimi željami. Zaradi tega morajo biti prav tako kot sami prevajalci odlično podkovani v jezikoslovju.

Delovne naloge vodje projektov

Med konkretne delovne naloge vodje projektov, ki jih izvaja vsakodnevno, spadajo: komunikacija z naročniki, prevzem naročil, delegiranje nalog izvajalcem, koordinacija izvajalcev, dokumentiranje in arhiviranje projektov, izbira zunanjih izvajalcev, pogajanja, priprava ponudb, poročil, predračunov in računov za naročnike, pregled in oddaja projektov ter še mnogo drugih drobnih opravil…

Osebnostne značilnosti vodje projektov

Zaradi zahtevnega značaja zgoraj opisanih del vodja projektov seveda ne more biti prav vsakdo. Dober vodja projektov potrebuje jezikoslovna, organizacijska in komunikacijska znanja, biti mora komunikativen, natančen, iznajdljiv, uspešen v reševanju konfliktov, ciljno naravnan in urejen. Skratka: vodje projektov v prevajalskih agencijah so pravi »multipraktiki«, ki se dobro znajdejo v številnih situacijah, na koncu koncev pa vedno poskrbijo, da boste naročniki zadovoljni s prevodi, zato so pravzaprav tudi vaši najboljši prijatelji. Z njimi ravnajte lepo, pa bodo tudi oni dobro poskrbeli za vas!

Katero angleščino uporabljati v poslovni komunikaciji – britansko ali ameriško?

AdriatIQa — Tue, 21 Mar 2017 11:36:21 +0000

Britanska in ameriška angleščina sta si sicer izjemno podobni, nikakor pa ne moremo trditi, da gre za enak jezik, saj uporabljata številne različne izraze, drugačno črkovanje ter imata v nekaterih primerih tudi različna slovnična in besedotvorna pravila. Se tudi v vašem podjetju sprašujete, katero angleščino uporabljati v poslovni komunikaciji s tujino in koliko pozornosti je sploh treba nameniti temu?

Je sploh važno, katero angleščino uporabljate v podjetju?

Dejstvo je, da večina povprečnih uporabnikov angleščine (tistih, katerim angleščina ni materni jezik) pravzaprav sploh ne ločuje med britansko in ameriško angleščino. Pri »rekreacijski«, pogovorni uporabi tako v bistvu ni ključnega pomena, katero angleščino uporabljamo, saj se bomo s sogovorniki brez večjih težav zlahka razumeli. Ko pa gre za poslovno uporabo angleščine (ki bi naj seveda bila tudi strokovna), pa je zadeva pogosto drugačna…

Pisna in ustna uporaba

Pri pisni uporabi jezika, ki vključuje številne pomembne dokumente poslovne komunikacije, je natančnost ključnega pomena, zato je izjemno pomembno, da pošiljatelj in prejemnik(i) sporočila uporabljajo isto različico jezika. Pri ustnem sporazumevanju so meje malce bolj zabrisane, komunikacija pa je v večini primerov povsem zadovoljiva, tudi če ena stran uporablja britansko angleščino, druga pa ameriško. Je pa vsekakor res, da bodo mnogi vaši poslovni partnerji cenili, če tudi pri manj formalnem sporazumevanju uporabljate različico angleščine, ki je njim bližja.

Katero različico torej izbrati?

Osnovno pravilo pravi, da vedno izberemo tisto različico, ki je bližje prejemniku sporočila, ki ga nameravate poslati. Če torej komunicirate z Britanci, se vsekakor potrudite uporabiti britansko angleščino, če pa komunicirate z Američani, pa seveda raje uporabite ameriško. Stvari pa postanejo malce bolj zapletene, kadar komuniciramo z drugimi uporabniki angleškega jezika…

Katero angleščino govorijo v različnih delih sveta?

Britanska angleščina je angleščina, ki jo govorijo v državah Združenega kraljestva, skozi stoletja angleškega kolonializma in drugih kulturnih stikov pa je seveda vplivala tudi na jezike številnih drugih držav po svetu. V Avstraliji, Novi Zelandiji, Indiji, Pakistanu, Hongkongu, Kanadi, Južnoafriški republiki, Trinidadu in Tobagu ter na Jamajki sicer uporabljajo svojo prilagojeno različico angleščine, vendar gre za angleščino, ki je pod močnim vplivom britanske angleščine, zato bi bilo pri komunikaciji s poslovnimi partnerji iz zgoraj omenjenih držav smotrno uporabljati britansko različico.

Ameriška angleščina

Ameriška angleščina je uradni jezik v Združenih državah Amerike, zaradi geografske bližine pa ameriško angleščino uporablja tudi velika večina Južne Amerike, zato bi bilo pri komunikaciji s podjetji iz te regije načeloma bolj smotrno uporabljati ameriško različico.

Kaj pa kontinentalna Evropa in Azija?

Ko se Evropejci učimo angleškega jezika, se učimo britanske angleščine, čeprav moramo priznati, da ima ameriška angleščina precej večji kulturni vpliv na nas (in tudi na prebivalstvo Azije). Čeprav se je večina kadrov v tujih podjetjih, s katerimi sodelujete, v času izobraževanja učila britanske angleščine, se je njihova angleščina zaradi izjemnega kulturnega in gospodarskega vpliva ZDA v večini primerov popolnoma premešala z ameriško angleščino, zato je v pogovorni rabi praktično vseeno, katero različico uporabljate. V pisni komunikaciji, še posebej pri uradnih dokumentih, sporočilih za javnost, marketinških materialih in podobno, pa se raje držite britanske angleščine.

Ali v vašem podjetju potrebujete prevod letnega poročila?

AdriatIQa — Tue, 21 Mar 2017 11:23:42 +0000

Odgovor je »najbrž da«, čeprav se tega morda niti sami še ne zavedate. Pa pojdimo lepo po vrsti – kaj sploh je letno poročilo, kdo ga mora pripraviti in komu ga moramo oddati ter seveda zakaj in kdaj bi ga sploh morali prevajati še v druge jezike?

Na kratko o letnem poročilu

Vse podrobnosti vam bodo znali razložiti računovodski in pravni oddelki vaših podjetij oziroma organizacij, za namen tega članka pa je dovolj, če vemo, da je letno poročilo uradni dokument o poslovanju družbe, ki ga moramo po Zakonu o gospodarskih družbah vsako leto (najkasneje 3 mesece po koncu koledarskega leta) pripraviti majhne, srednje in velike gospodarske družbe (vključno z večino samostojnih podjetnikov) ter nekatere druge organizacije, kot so denimo društva, politične stranke, zavodi in verske skupnosti, ter ga posredovati ustreznim javnim ustanovam.

Kaj mora vsebovati letno poročilo?

Vsebina letnega poročila je odvisna od velikosti in tipa podjetja oziroma organizacije, letna poročila pa lahko vsebujejo: bilanco stanja, izkaz poslovnega izida s pojasnili, izkaz finančnega izida, izkaz gibanja kapitala in poslovno poročilo. Z vsemi temi dokumenti se bodo seveda ukvarjali vaši strokovnjaki na področju računovodstva, vprašanje, ki se tiče tudi vodilnih in odgovornih kadrov podjetij ali organizacij, pa je: ali je potrebno letna poročila in podobne finančne dokumente prevesti tudi v tuje jezike?

Prevesti ali ne prevesti … to je zdaj vprašanje!

Podjetja in druge organizacije, ki poslujejo na področju Republike Slovenije, so poročila seveda dolžni oddajati v slovenskem jeziku, če pa poslujejo tudi na tujih trgih, pa finančne institucije drugih držav običajno prav tako zahtevajo poročila v jeziku, ki ga lahko razumejo. Kljub temu pa se vse več podjetij in organizacij – velikih, srednjih in majhnih – v Sloveniji odloča za prevode letnih poročil v tuj(e) jezik(e), čeprav k temu niso zakonsko obvezani. Le zakaj to počnejo (in zakaj bi morda morali to odslej početi tudi vi)?

Letno poročilo ima več namenov

Letno poročilo poslovanja seveda ni namenjeno le javnim ustanovam, kot sta v Sloveniji denimo Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in Finančni urad Republike Slovenije (FURS), temveč tudi drugim deležnikom podjetja ali organizacije. Med te deležnike spadajo lastniki, vlagatelji (obstoječi in potencialni), delničarji, mediji in potrošniki, ki vsi igrajo pomembno vlogo v uspešnosti podjetja, zato je smiselno, da so poslovna poročila na voljo tudi v jezikih, ki jih lahko razumejo.

V katere tuje jezike največ prevajajo slovenska podjetja?

Vsa slovenska podjetja, ki imajo tuje lastnike ali vlagatelje (ali pa jih želijo privabiti), poskrbijo tudi za prevod letnega poročila v ustrezne svetovne jezike – največkrat v angleščino, pa tudi v nemščino, italijanščino in ruščino, zaradi geografske bližine pa je pogosto tudi prevajanje v jezike držav bivše Jugoslavije. Če tudi vaše podjetje ali organizacija deluje na tujih trgih ali pa si tja želi prodreti v prihodnosti, je prevajanje poslovnih poročil pravzaprav edina razumna možnost.

Se prevajanje sploh splača?

Če želijo letna poročila brati tudi tuji lastniki, vlagatelji ali poslovni partnerji, tako ali tako nimate izbire, vendar se tudi v drugih primerih finančni vložek v prevajanje skoraj vedno dolgoročno mnogokrat povrne v obliki ugodnejših poslovnih sodelovanj in novih poslovnih priložnosti. Kaj še čakate?

Zakaj se marketinških prevodov lotevamo malce drugače kot ostalih?

AdriatIQa — Fri, 06 Jan 2017 15:30:57 +0000

Je že tako, da vsaka stroka zahteva svoje strokovne izraze (terminologijo) in nekaj predznanja, da lahko delčke smiselno sestavimo v celoto. Prevodi v zdravstvu tako zahtevajo medicinsko znanje, prevodi kuharskih receptov pa nekaj izkušenj v kuhinji – precej logično, kajne? Marketinški prevodi pa poleg omenjenega zahtevajo še nekaj drugega – vas zanima kaj?

Zdrav razum

Bistvo marketinškega prevoda je prenesti prodajno sporočilo, zato je v osnovi potreben predvsem zdrav razum. Dobesedni prevodi v marketinških vodah kaj hitro postanejo smešni, občasno pa celo katastrofalni. Znamenita ameriška veriga hitre hrane KFC se je tako pred nekaj desetletji močno opekla na kitajskem trgu, saj so svoj slogan Finger-lickin’ good precej dobesedno prevedli v nekaj, kar v kitajščini zlahka razumemo tudi kot pojejte svoje prste. Ne preveč posrečen slogan za prehrambno industrijo, se strinjate?

Kulturni pomen

Prevajalci marketinških besedil morajo biti zelo dobro podkovani v kulturi in izrazoslovju obeh jezikov, saj lahko enake besede (ali besedne zveze) v enem jeziku nosijo precej drugačen pomen kot v drugem. Pa ne le besede (ali besedne zveze) – tudi običaji, navade, tradicija in pravila določenih kultur so ključni za dobre marketinške prevode. Znano farmacevtsko podjetje je pred leti za svoje marketinško sporočilo uporabilo 3 slike, ki so po vrsti prikazovale obraz, spačen od bolečine, obraz, ki jemlje zdravilo, in nazadnje še zdrav, vesel obraz. Kakšna škoda, da so oglas brez premisleka neposredno prevedli za arabski trg, kjer berejo od desne proti levi …

Besede niso pomembne same po sebi

Pri prevajanju večine običajnih besedil se prevajalci najprej osredotočijo na iskanje ustreznih besed v ciljnem jeziku, nato pa prevedene besede sestavijo v smiselne stavke, povedi, misli in odstavke, tako da dobijo smiselno celoto. Pri marketinškem prevajanju pa je postopek pogosto ravno obraten – najprej se ukvarjamo s celoto, šele nato pa poiščemo ustrezne besede za realizacijo te celote.

Bistvo marketinškega prevoda namreč ni v tem, da prenaša pomen posameznih besed. Niti v tem, da prenaša sestavljeni pomen več besed, ki tvorijo besedne zveze, stavke in povedi. Bistvo marketinškega prevoda je, da prenaša idejo. Idejo, ki osvoji ciljno občinstvo in jih nagovori k ukrepanju.

Povsem drugačen cilj

Pri marketinških prevodih so rezultati v pomenskem smislu pogosto precej različni od izvirnika, že zaradi tega, ker je cilj povsem drugačen. Cilj običajnih prevodov je najti ustrezne besede v drugem jeziku tako, da se prenese pomen izvirnega besedila. Pri marketinških prevodih pa je vedno treba sporočilo prilagoditi tako, da ustreza izbrani industriji, trgu ali ciljni skupini. Marketinški prevod lahko tako vsebuje popolnoma druge besede in drugačen pomen, vendar mora ohraniti svoj namen, slog, kontekst in – še najpomembneje – namen.

Za zaključek …

Prevajanje marketinških besedil je torej precej zapleten proces, ki od prevajalca zahteva veliko znanja, izkušenj, kreativnosti in marketinških veščin. Priporočamo vam, da tovrstne prevode vedno zaupate strokovnjakom, ki obvladajo svoje delo, saj vam bodo vaša marketinška besedila le tako lahko pomagala doseči vaše cilje.

Kako pravzaprav delujejo prevajalska orodja?

AdriatIQa — Fri, 06 Jan 2017 15:24:25 +0000

Vsi, ki se ukvarjate s prevajanjem, ste bili zagotovo že kdaj deležni očitka, da prevajalci pravzaprav sploh ne opravljajo več svojega dela – namesto njih naj bi namreč vse opravila prevajalska orodja. In obratno, če ste naročnik prevodov, se vam morda kdaj zazdi, da vam prevajalska agencija to, da vaš izvirni dokument vstavi v prevajalsko orodje, ki ga kar samo prevede, nato pa vam nazaj pošlje preveden dokument, drago zaračuna. To seveda ne drži, zato smo za vas zbrali nekaj osnovnih informacij o tem, kaj prevajalska orodja pravzaprav so, kaj zmorejo – in česa ne.

Ali prevajalci uporabljajo kar Google Translate?

Googlov prevajalnik je sicer resda dokaj uporabno orodje, ko želimo vsaj približno razumeti spletno stran v tujem jeziku, poiskati pomen fraze, s katero smo se srečali, ali pa prevesti posamezno besedo, vendar pa gre vseeno za preveč enostavno rešitev, da bi si z njo lahko pomagali profesionalni prevajalci.

Prevajalska orodja, ki jih uporabljajo profesionalni prevajalci, so mnogo bolj napredna in zapletena kot običajni prevajalniki, seveda pa so zato tudi precej bolj zahtevna za uporabo. Če lahko denimo v Google Translate preprosto prilepimo besedilo in dobimo prevod, pa so uporabniške funkcije prevajalskih orodij neprimerno bolj zapletene.

Kako delujejo prevajalska orodja?

Prevajalska orodja oz. strokovno rečeno »orodja za računalniško podprto prevajanje« prevajalcu omogočajo shranjevanje že prevedenih enot in njihovo ponovno uporabo pri nadaljnjih prevajalskih projektih. Program besedilo razdeli na segmente oziroma prevodne enote (navadno stavke, lahko pa tudi manjše odseke), prevajalec pa se pomika od enote do enote in v ciljna polja vnaša prevode. Vsaka prevedena enota se samodejno zapiše v pomnilnik prevodov in je od tega trenutka na voljo za vsa morebitna bodoča ujemanja. Pomnilnik prevodov je ob nakupu prazen in kot tak popolnoma nekoristen. Njegova koristnost se pokaže šele po nekajkratni uporabi, ko prevajalec že ustvari podatkovno zbirko, ki mu olajša delo. Prevajalec z vsako rabo pomnilnika prevodov poveča podatkovno zbirko in jo naredi bolj uporabno. Še več podrobnosti o prevajalskih orodjih boste našli tudi v Wikipedii.

Kakšne so prednosti prevajalskih orodij?

Prevajalska orodja prevajalcu pri določenih vrstah besedil omogočijo hitrejše in enostavnejše delo, obenem pa izboljšajo tudi kakovost prevoda. To je izjemno pomembno predvsem pri besedilih, kjer je zahtevana velika doslednost, denimo pri navodilih za uporabo, pa tudi pri številnih drugih tehničnih, pravnih in znanstvenih besedilih. Prevajalski programi namreč sproti ustvarjajo bazo obstoječih prevodov, kar prevajalcu omogoča, da ohranja doslednost terminologije in s tem poskrbi za vrhunsko kakovost prevoda.

Zbirka prevodov, ki jo sproti ustvarjajo prevajalska orodja, prevajalcu omogoči hitrejše delo, saj lahko določene stavke ali fraze, ki se ponavljajo, zlahka vstavlja v prevedeno besedilo in mu jih torej ni treba vsakič znova prevajati. To prevajalcu olajša delo, za vas pa to lahko pomeni tudi cenejši prevod: ponovitve se običajno namreč zaračunajo po občutno nižji ceni kot pa besedilo, ki ga je treba na novo prevesti.

Zakaj torej še vseeno potrebujemo prevajalce?

Razlogi so številni, začeli pa bomo z najočitnejšim: posebnosti slovenskega jezika. Skloni, spoli, dvojina – to so le nekatere od posebnosti, s katerimi se prevajalska orodja ne znajdejo vedno najbolje. Prevajalec bo znal iz konteksta izluščiti pravo obliko, prevajalski programi pa zaenkrat žal še niso dovolj pametni. Drug pomemben vidik pa je seveda strokovna terminologija. Orodja, ki bi brezhibno in samodejno prevajalo pravno terminologijo, ali farmacevtsko, strojniško, finančno itd., še niso razvili. Zagotovo veste tudi, da se nekatere besede lahko glede na kontekst prevajajo precej različno. Ko na take primere naletimo v Googlovem prevajalniku, je vse skupaj seveda zelo smešno, v praksi pa to lahko pomeni naravnost katastrofalen prevod, kar lahko povzroči obilico slabe volje in visoke stroške. Usposobljen prevajalec pa bo vse te napake zlahka preprečil ter tako poskrbel za kakovosten prevod in vaše zadovoljstvo.

Zaposleni v prevajalskih agencijah – kdo počne kaj?

AdriatIQa — Fri, 06 Jan 2017 15:18:41 +0000

Če se vaše podjetje ali organizacija prvič srečuje s sodelovanjem s profesionalno prevajalsko agencijo, se kaj lahko zgodi, da boste ob nazivih, kot so vodja projektov, prevajalec, lektor, pregledovalec in podobno, kar malce zmedeni, saj ne boste vedeli, kaj točno kdo počne in na koga se lahko obrnete z določenim problemom ali vprašanjem. Kdo torej počne kaj v večjih prevajalskih agencijah?

Različne organizacijske strukture in nazivi

Še preden se lotimo konkretnih vlog v prevajalskem podjetju, velja omeniti, da se podjetja med seboj razlikujejo tako po organizacijski strukturi in delitvi vlog v podjetju kot tudi po nazivih, ki jih uporabljajo, zato stoodstotno natančno delitve vlog ni mogoče opredeliti. Kljub temu pa obstajajo splošne vloge, ki jih boste skoraj zagotovo našli tudi v prevajalskem podjetju, s katerim sodelujete.

Vodje projektov

V večjih prevajalskih agencijah vsaki stranki ob začetku novega projekta običajno dodelijo vodjo projektov. Kaj pa ta vodja projektov dejansko počne in s kakšnimi vprašanji se lahko obrnete nanj?

Vodje projektov so zaposleni, ki so odgovorni za dejansko izvedbo določenega prevajalskega projekta oz. skrbijo za nemoten prevajalski proces; ta vključuje analizo besedila, pripravo pomnilnikov/glosarjev, pripravo ponudbe, določitev in nadzor prevajalcev ter drugih sodelavcev, ki so nujni za uspešno izvedbo projekta, pa tudi drugih resursov, ki omogočajo izvedbo projekta, ter seveda pravočasno oddajo brezhibnega prevoda naročniku. Vodje projekta so tako odgovorne predvsem za vsebinski del izvedbe in vam bodo zato znali tudi povedati, koliko časa bo projekt trajal in koliko vas bo stal.

Prevajalci

Prevajalci (in prevajalke) so tisti členi v prevajalskih agencijah, ki bodo dejansko prevedli vaše tekste v tuj jezik (ali iz tujega v domačega). Po definiciji prevajalec prenese pomen iz izvirnega v ciljni jezik tako, da izdela besedilo, ki je skladno z jezikovnimi pravili ciljnega jezika in ustreza navodilom, prejetim ob dodelitvi projekta. V procesu prevajanja je prevajalec stalno pozoren na terminologijo, slovnico, besedišče, slog, krajevne značilnosti, oblikovanje, ciljno skupino in namen prevoda. Pri večjih projektih običajno sodeluje tudi več prevajalcev, pa tudi pri manjših projektih vaša besedila najbrž ne bodo odvisna samo od enega posameznika. Če nič drugega, bo delo prvega prevajalca preveril še drug prevajalec, ki bo takrat nastopil v vlogi pregledovalca.

Popravljavci/pregledovalci/strokovni pregledovalci

Profesionalne prevajalske agencije zaposlujejo tudi različne pregledovalce (širše poimenovane ‘lektorje’) – kako pa se njihova vloga sploh razlikuje od vloge prevajalcev? Ločimo več vrst pregledov:

Pregledovalec je oseba, ki pregleda prevod: to ni ista oseba kot prevajalec ter mora imeti ustrezne sposobnosti in znanje izvirnega in ciljnega jezika. Pregledovalec preveri, ali prevod ustreza namenu. To vključuje – odvisno od zahtev projekta – primerjavo izvirnega in ciljnega besedila glede dosledne rabe terminologije, nabora značilnosti in sloga.

Strokovni pregledovalec je oseba, ki strokovno pregleda ciljno besedilo: opravi enojezični pregled, da oceni primernost prevoda za dogovorjeni namen, in predlaga popravke.

Popravljavec je oseba, ki opravi pregled dokumentov pred uporabo (tiskom, objavo ali drugačno uporabo) in vnese popravke.

Pregledovalci so torej tisti, ki poskrbijo, da je v že narejenem prevodu vse brezhibno in da lahko določeno besedilo brez vsakršne skrbi objavite na spletni strani, v izbrani reviji ali pa ga pošljete poslovnemu partnerju.

Kaj je lektura in zakaj jo pravzaprav potrebujemo?

AdriatIQa — Fri, 06 Jan 2017 15:15:22 +0000

Ste se že kdaj vprašali, zakaj pogosto slišite priporočilo, da ob naročilu prevoda naročite (in plačate) tudi lekturo? Ali niso že prevajalci sami strokovnjaki za jezik in torej usposobljeni, da poskrbijo tudi za jezikovno ustreznost končnega besedila? Je lektura torej zares potrebna, sploh če predstavlja še dodaten strošek? Odgovor je precej odvisen od tega, za kakšno vrsto besedila gre in kako ga boste uporabili, vsekakor pa vedno velja, da več glav več ve – zato več oči odkrije več morebitnih napak!

Kaj lektura sploh je?

Pojem lektura zajema končni pregled besedila, preden se to začne uporabljati. Lektoriramo torej tako avtorska besedila kot tudi tista besedila, ki so bila prevedena. Čeprav mnogi mislijo, da lektura zajema le pregled vejic in zamenjavo kakšne besede, pa gre za precej bolj zahteven, zapleten in pomemben proces.

Je lektura torej sploh potrebna v primeru prevedenih besedil, ki jih je pregledal že profesionalni prevajalec? Odgovor je pritrdilen – ne nazadnje sta prevajalec in lektor strokovnjaka vsak na svojem področju, zato je prav, da opravita vsak svoje delo. Ne smemo pozabiti niti na dejstvo, da gre za proces, pri katerem je potrebna izjemna natančnost in doslednost, ker pa smo ljudje zmotljivi, je vsekakor bolje, da vsako besedilo pregledata dva para oči.

Lektura je v prevajalski dejavnosti nekako splošen pojem za pregled besedila. Poznamo pa več vrst pregledov. Spodaj naštevamo nekaj različnih načinov pregleda besedil (tudi z angleškimi sopomenkami), ki so del prevajalskega procesa:

slovensko	angleško	definicija

popravljanje	proofreading	Pregled dokumentov pred tiskom, objavo ali drugačno uporabo in vnos popravkov

popravljavec	proofreader	Oseba, ki opravi pregled dokumentov pred uporabo in vnese popravke

strokovni pregled	review	Pregled ustreznosti ciljnega besedila glede na dogovorjeni namen in norme obravnavanega področja ter predlaganje popravkov

strokovni pregledovalec	reviewer	Oseba, ki strokovno pregleda ciljno besedilo.Strokovni pregledovalec opravi enojezični pregled, da oceni primernost prevoda za dogovorjeni namen, in predlaga popravke.

pregledovanje	revising	Pregled ustreznosti prevoda glede na dogovorjeni namen, primerjava izvirnega in ciljnega besedila ter predlaganje popravkov

pregledovalec	reviser	Oseba, ki pregleda prevod.Pregledovalec ni ista oseba kot prevajalec ter mora imeti ustrezne sposobnosti in znanje izvirnega in ciljnega jezika.Pregledovalec preveri, ali prevod ustreza namenu. To vključuje – odvisno od zahtev projekta – primerjavo izvirnega in ciljnega besedila glede dosledne rabe terminologije, nabora značilnosti in sloga

Vir: Združenje prevajalskih podjetij

Za katera besedila je lektura priporočljiva in za katera besedila je obvezna?

Lektura je priporočljiva za vsa besedila, je pa res, da je pri nekaterih malce manj nujna. Če besedila prevajate le za svojo lastno uporabo (če denimo pišete diplomo in potrebujete prevod strokovnega članka, ki ga boste uporabili le za boljše razumevanje raziskovanega področja), potem lektura ni obvezna. Enako velja tudi, če gre za besedila za interno uporabo, denimo za besedila, ki jih boste uporabljali le znotraj podjetja, pri katerih kakšen manjši tiskarski škrat ne pomeni prave katastrofe.

Pri besedilih, ki so namenjena objavi ali celo tisku, je stvar precej drugačna. V tem primeru je lektura/pregled skorajda obvezen del procesa. Le predstavljajte si, da pripravite publikacijo, v katero vložite ogromno časa in denarja, ko pa jo po tisku dobite v roke, pa ugotovite, da vsebuje kakšno očitno napako. Neprijetna situacija, kajne? Ko primerjate stroške lekture in ponatisa publikacije, je tako lektura zagotovo še vedno neprimerno boljša izbira.

Tudi besedila, ki niso namenjena tisku, bodo pa javno objavljena (denimo na spletnih straneh), je pametno lektorirati. Dandanes se vsaka javno objavljena napaka namreč kot blisk razširi po svetovnem spletu, kar vašemu podjetju zagotovo ne bo zvišalo ugleda. Mislite, da se bodo vaše stranke odločile za vas, če bodo v vaših besedilih opazile večje napake? S kakovostnim in jezikovno pravilnim besedilom boste naredili precej boljši vtis, obenem pa boste svoje potencialne stranke zlahka prepričali, da ste vredni njihovega zaupanja.

Imate v vašem podjetju terminološki slovar?

AdriatIQa — Fri, 06 Jan 2017 15:03:32 +0000

Ne glede na to, s katero stroko, industrijo ali znanostjo se v podjetju ukvarjate, se prav gotovo dnevno srečujete s številnimi strokovnimi izrazi – termini, ki povprečnemu človeku ne povedo prav veliko. Vam, vašim sodelavcem, strankam in drugim deležnikom podjetja pa omogočajo, da se natančno, nedvoumno in profesionalno sporazumevate med seboj. Zakaj pa podjetja sploh potrebujejo terminološke slovarje? In še pomembneje – kaj sploh je terminološki slovar?

Kaj je terminološki slovar?

Terminološki slovar ni nič drugega kot sistematično urejena zbirka strokovnih izrazov, ki opisujejo in označujejo pojme določenega strokovnega področja. Ker te strokovne izraze označujemo tudi z besedo têrmin (za razliko od termína, ki pomeni izbrano ali določeno časovno obdobje), zbirko imenujemo kar terminološki slovar. Terminološki slovarji pa pogosto ne vsebujejo le strokovnih izrazov v maternem jeziku podjetja, temveč tudi prevode teh izrazov v relevantne tuje jezike, saj mnoga sodobna podjetja dandanes seveda nastopajo tudi na številnih tujih trgih. Zakaj pa je taka zbirka sploh pomembna za podjetja?

Prihranek časa

Terminološki slovarji prihranijo ogromno časa številnim oddelkom podjetij, saj z njihovo pomočjo vedno hitro najdejo prave izraze za svoja sporočila, ne glede na to, komu so ta sporočila namenjena. Terminološke slovarje tako s pridom uporabljajo prevajalci, marketinški oddelki, tehnični pisci, inženirji, zaposleni v oddelku za podporo strankam, prodajalci, osebe, odgovorne za odnose z javnostmi, in še bi jih lahko naštevali …

Učinkovita komunikacija

Komunikacija v podjetju je težko učinkovita, če nihče pravzaprav sploh ne ve, o čem natanko nekdo drug govori. Tu nastopijo têrmini, ki komunikacijo podjetja na izbranem strokovnem področju poenotijo in olajšajo sporazumevanje – ne le znotraj podjetja, temveč tudi med podjetjem in drugimi javnostmi (denimo kupci, nadzornimi organi, dobavitelji, vlagatelji ipd). Učinkovita komunikacija pa ni koristna le sama po sebi, temveč prinaša še eno veliko dodatno prednost …

Manj napak

Zaradi učinkovite komunikacije, ki je podprta z ustreznimi strokovnimi izrazi, nastane manj napak v številnih procesih podjetja – pri proizvodnji, pri pripravi in tiskanju promocijskih materialov, pri naročilih dobaviteljem materialov in – morda najpomembneje – pri prodaji končnim kupcem, ki je končni cilj vsakega podjetja.

Za zaključek …

Izdelava terminološkega slovarja v več jezikih zahteva relativno malo časa in stane malo denarja, sploh če jo primerjamo s številnimi pozitivnimi učinki, ki jih obstoj terminološkega slovarja prinaša podjetju. Kako pa se izdelave terminološkega slovarja sploh lotiti?

Sistematični pristop

Na začetku procesa mora ključno vlogo seveda odigrati vodstvo podjetja, ki v sodelovanju z relevantnimi strokovnjaki določi način izdelave in vpeljave terminološkega slovarja v podjetje. Pri tem mora odgovoriti na vprašanja, kot so: »Kako lahko strokovne izraze pridobimo iz obstoječih dokumentov podjetja?«, »Kako bomo poskrbeli, da bodo na voljo celotnemu podjetju in da jih bodo zaposleni ustrezno uporabljali?« in »Kdo bo poskrbel, da bodo strokovni izrazi na voljo tudi v drugih jezikih?« Za slednje bomo seveda najbolje poskrbeli prevajalci z znanjem iz določenega strokovnega področja …

V koliko različnih jezikih znate zaželeti srečne praznike?

AdriatIQa — Fri, 06 Jan 2017 14:57:45 +0000

Spet se bliža praznični čas (juhej!) in najbrž boste tudi vi zaželeli srečne praznike vsem svojim poslovnim partnerjem po svetu… Ideja: kaj pa če bi jih letos presenetili tako, da jim voščilo izrečete ali napišete kar v njihovem jeziku? Sicer vaših poslovnih partnerjev zagotovo ne poznamo tako dobro kot vi sami, vendar smo prepričani, da jim bo ta drobna gesta všeč. In če bo všeč njim, bo zagotovo dobra tudi za vas in vaše podjetje, kajne?

Najbolj razširjeni evropski jeziki

Merry Christmas and a happy New Year (vesel božič in srečno novo leto) v angleščini skorajda seveda čivkajo že vrabci, prav tako nemški Frohe Weihnachten und Frohes neues Jahr. Pa znate vesel božič in srečno novo leto voščiti tudi v italijanščini, francoščini in španščini? Poskusite takole: Buon Natale e felice Anno Nuovo, ko govorite z Italijani, Joyeux Noël et Bonne Année, kadar voščite Francozom, in Feliz Navidad y próspero Año Nuevo, ko boste voščili Špancem.

Voščila v kraje, kjer je domnevno doma Božiček

Hja, kje pa sploh je doma Božiček? Za svojega si ga lastijo predvsem Kanadčani in Finci, včasih pa svoj lonček pristavijo tudi Švedi, Norvežani, Danci in Islandci. Če boste torej pisali Božičku v Kanado, mu pišite kar v angleščini ali francoščini, pri evropskih severnjakih pa se zadeva malce zakomplicira. Hyvää joulua ja onnellista uutta vuotta bodo najlaže razumeli Finci, God jul og godt nytt år Norvežani, God jul och gott nytt år Švedi, Glædelig jul og godt nytår Danci, Islandci pa Gleðileg jól og farsælt nýtt ár.

Voščila, ki bodo potovala na vzhod

Najbližji so nam seveda Madžari, ki decembrske praznike voščijo takole: Kellemes Karácsonyt és Boldog Új Évet! Kaj pa še malo dlje proti vzhodu? Čehi pravijo Veselé vánoce a šťastný nový rok, Rusi С Новым годом и Рождеством Христовым, Kitajci, ki govorijo mandarinščino, pa 聖誕快樂新年快樂. Če boste skušali tole izgovoriti, se vam bo najbrž zavozlal jezik – morda bo pomagalo tole: shèngdàn kuàilè xīnnián kuàilè. Pa ne pozabite, da Kitajci »našega« novega leta sploh ne praznujejo…

Voščila v eksotične kraje

Možnosti, da vaši poslovni partnerji izhajajo iz spodnjih eksotičnih dežel so sicer malce manjše, vendar nič ne škodi, če se praznična voščila naučimo tudi v njihovih jezikih, kajne? Za vsaj slučaj… Če boste voščilo denimo poslali na Bahame, pišite kar v angleščini, v Južno Afriko lahko voščila pošljete kar v enem izmed 11 uradnih jezikov (največ ljudi kot prvi jezik govori Zulu, torej: Ngikufisela uKhisimusi oMuhle noNyaka oMusha oNempumelelo), na Tajsko pa pošljite สุขสันต์วันคริสต์มาส และสวัสดีปีใหม่ (sùk săn wan-krít-mâat láe sà-wàt-dee bpee mài).

P.S.: tudi vam želimo vesel božič in srečno novo leto – v slovenščini in vseh drugih jezikih sveta!

Do znanja tujega jezika iz domačega fotelja

AdriatIQa — Tue, 21 Jun 2016 17:21:07 +0000

Ste si že od nekdaj želeli, da bi znali več tujih jezikov, pa za učenje nikoli ni bilo dovolj časa, volje ali denarja? To je seveda povsem razumljivo – dandanašnji življenjski tempo resda ne pušča prav veliko časa za obiskovanje intenzivnega jezikovnega tečaja, poleg tega pa so lahko tovrstne aktivnosti tudi precejšen finančni zalogaj. A sodobna tehnologija se vse bolj razvija in nam danes med drugim omogoča tudi to, da se tujega jezika naučite kar v udobju domačega naslonjača. Jezika se lahko učite takrat, ko imate za to čas, s svojim lastnim tempom in praktično povsem brez stroškov. V katerem jeziku se boste torej tekoče pogovarjali do konca letošnjega poletja?

Duolingo

Duolingo je preprost in učinkovit program učenja tujih jezikov, ki vas bo zagotovo navdušil – je namreč neverjetno zabaven, zato se boste vedno z veseljem lotili učenja. Na platformi Duolingo se trenutno lahko učite 16 različnih jezikov – od tistih skoraj obveznih (angleščina in nemščina) pa vse do tistih najbolj priljubljenih, kot so denimo španščina, francoščina in portugalščina, in nekoliko bolj eksotičnih, kot so denimo turščina, danščina in valežanščina. Duolingo lahko uporabljate na svojem računalniku, lahko pa si na svoj pametni telefon namestite aplikacijo in z učenjem tujih jezikov opravite kar med čakanjem na avtobus.

Memrise

Memrise spada med največje in najbolj obsežne platforme za učenje tujih jezikov, saj vam omogoča, da se učite več kot 200 različnih jezikov. V praksi to pomeni, da se lahko učite skoraj kateregakoli jezika na svetu, vsi jeziki pa so razporejeni glede na začetno znanje in vaše potrebe. Tudi Memrise ponuja mobilno aplikacijo, s pomočjo katere lahko v jezikovnih tečajih uživate na poti, a pozor – naloge, s katerimi se boste srečali, so pogosto tako zabavne, da vam nekaj smeha ne uide! Če ste bolj tekmovalne narave, pa vas bo zagotovo navdušilo dejstvo, da lahko pri učenju tekmujete s prijatelji in tako hitro ugotovite, kdo v družbi je najbolj nadarjen za tuje jezike.

busuu

Tudi busuu ponuja enostaven in zabaven način učenja tujih jezikov, ki ga lahko prilagodite svojemu tempu. Osnovna verzija programa je na voljo povsem brezplačno, za naprednejše funkcije, kot je denimo ocenjevanje in popravljane oddanih nalog s strani naravnih govorcev jezika, ki se ga učite, pa boste morali plačati mesečno naročnino (cene se gibljejo od 5 do 10 € na mesec, odvisno od trajanja vaše naročnine). Tudi busuu je na voljo v obliki aplikacije za mobilne telefone za učenje na različnih lokacijah, trenutno pa ponuja 12 različnih tujih jezikov, med katerimi boste zagotovo našli tudi kakšnega, ki vas zanima.